V tej kampanji je bil cilj kopati okrog amfor, da bi videli, do kod segajo in ali lahko najdemo več najdb. Želeli smo raziskati dva položaja. Vzhodna stran najdišča je namreč vzbudila upanje, da bi bil tam lahko premec, zato je bilo logično, da se je tam kopalo, da se vidi, kako daleč segajo amfore v dolžino in globino. Drugi položaj je bil na zahodu in nižje (globlje); na podlagi tega smo tudi pripravili načrt, vendar je bilo že drugi dan jasno, da ostanemo na vzhodni strani, ker je bil sediment debelejši od pričakovanega, amfore pa so segale globlje in pojavila se je tudi sidrna prečka. 

Sediment, ki prekriva najdbe okrog najdišča, je sestavljen iz peska brez mulja, ki ni zbit. Koplje se rahlo, vendar pri delu naredi veliko motnosti. Zato smo morali mamute podaljšati, da smo sediment lahko metali na večjo razdaljo in vodo naredili manj motno, kar pa je tudi oteževalo delo z njimi. Potapljač lahko v enem potopu izkoplje veliko materiala in rahlo očisti želeno območje. Ko smo odkrili amfore, smo opazili, da so bile te dolgo v morju brez sedimentov. Poraščene so bili namreč s školjkami, šele pozneje pa so bile prekrite. Najdba sidra, na katerem je pisalo ◦ OFIDI, je bila posebno veselje. Na sidru, ki je bilo odkrito še pred amforami in ladjami, je bil napis, ki ga je bilo težko razvozlati. Na eni strani je pisalo STRATON, na drugi strani pa je bilo vidno samo T. S. Z uporabo glinamola ter po izdelavi negativov in pozitivov smo domnevali, da piše OFIDI◦T◦S, vendar je bila beseda OFIDI vprašljiva. Ugotovili smo, da je sidro verjetno pripadalo tej ladji, zato je kampanja poimenovana STRATON 2020. Na sidru se je pojavilo še nekaj znakov, ki so bili prepoznani kot astragali. Ker ta stran ne daje nobenih arheoloških razlag ali mnenj, bomo rekli le, da so to predhodnice kock za igranje in da so bile uporabljene za vedeževanje. Ko padejo v določenem vrstnem redu, prinašajo srečo – no, to smo našli na sidru. 

Najdba naslednjega sidra po vrsti nam je prinesla še večje odkritje. Na njem je pisalo STRATON, popolnoma ohranjen napis, zato lahko zdaj rečemo, da gre za antični brodolom, na katerem smo našli tri sidra. To je nekaj edinstvenega in lahko rečemo, da ima ta brodolom nekaj, česar ne najdemo nikjer drugje (to pa imamo vsi radi). Na drugem delu sidra je napis OFIDI◦T◦S. Nato smo se osredinili na čiščenje amfor v globino in iskanje lesa, ki bi tvoril konstrukcijo ladje. To nam je hitro uspelo, žal pa je bil les, ki smo ga našli, že dolgo v morju in je skoraj že razpadel, zato bo treba za analizo najti kose boljše kakovosti. 

Glede na te ugotovitve smo ta del ladje poimenovali premec. No, rečemo mu premec, čeprav tega še nismo potrdili. Nadaljnji spust v globino sedimenta je potrdil, da je amfor več, kot je bilo pričakovano. Iz vsega tega nam je postalo jasno, da nas čaka še veliko raziskovalnih kampanj. V kampanji so sodelovali Arheološki muzej v Zadru, Hrvaški Zavod za restavratorstvo, Univerza v Zadru, Foka d.o.o., študentje Univerze v Zadru (Arheologija in podvodne znanosti tehnologije) ter Marino Brzac kot snemalec in fotograf. Strokovna vodja je bila izr. prof. dr. Irena Radić Rossi, vodja potapljačev pa Vedran Dorušić. 

Za logistiko je poskrbel potapljaški center FOKA Šimuni.

Se nadaljuje …